CONSUL

Veslaški čolni za Tri ribnike

09. 11. 2020  –  Območje 2
ribnik1930.jpg
ribnik1930.jpg

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

Območje Treh ribnikov je bilo že od koca 19. stoletja priljubljen sprostitveni prostor za meščane. Sprehajali so se po okoliških gozdovih, v vinotočih ob poteh pa so se okrepčali in odžejali. Že pred letom 1905 je bila pri Treh ribnikih zgrajena lesena čolnarna, kjer so uživali v rdeće-belo obarvanih lesenih čolnih.

Po letu 1927 je bila po načrtih arhitekta Maxa Czeikeja zgrajena nova čolnarna, ki je bila po letu 1980 žal porušena, ohranjena je samo pokrita kolonada. Veslanje po ribniku je od takrat povsem zamrlo.

O ponovni vzpostavitvi možnosti veslanje se govori že leta, vendar se žal nič ne stori. V Mestnem parku in ob Treh ribnikih meščani in obiskovalci mesta uživajo v sprehodih v mirnem in zelenem okolju. Vrnitev veslanja po ribniku bi zagotovo razveselila meščane in jih spomnila na stare čase. Za otroke in opazovalce pa bi zagotovo bila atrakcija.

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Po zakonodaji mora za rabo ribnikov in jezer biti sprejet plovbni režim, o katerem so govori že dolga leta, a še vedno ni sprejet. Torej se mora MOM tega lotiti aktivno, sedaj je pravzaprav pravi čas za to, saj tečejo aktivnosti za sprejetje novega plovbnega režima za Dravo in bi lahko to realizirali istočasno. S tem bi bila vzpostavljena pravna podlaga za oživitev veslanja na Treh ribnikih.

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Z urejenim pravnim statusom bi se lahko lotili izdelave replik lesenih čolnov, ki so po ribniku pluli nekako do leta 1945. Obstajajo arhivski podatki, iz katerih lahko jasno razberemo kakšne velikosti in oblike so bili. Kot zanimivost lahko navedem, da so bili obarvani z rdeče belimi širokimi pasovi, kar sta nenazadnje tudi barvi našega mesta. Na osnovi arhivskih podatkov bi lahko izdelali načrte za replike s potrebnimi varnostnimi elementi, ki so potrebni za javno rabo. Do splovitve čolnov potem ne bi bilo daleč. Vzporedno bi bilo smiselno izdati spremno brošurico, kjer bi bila na kratko opisana zgodovina Mestnega parka in čolnarjenja po Treh ribnikih.

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Projekt bi se izvajal na področju Treh ribnikov ob današnji gostilni Pri treh ribnikih, ob pokriti kolonadi. Čolni bi bili parkitani ob stopnišču, ki se izteka v ribnik.

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

Oživljanje čolnarjenja, veslanja po Treh ribnikih, bi oživilo staro mestno zgodbo, ki je še vedno živa v duši meščanov, saj imajo še mnogi romantične spomine na svoje mladostniške čase in zaljubljenosti, ter kasneje veslanja z otroci.

To bi bila velika pridobitev za mesto in dodana vrednost Mestnega praka. Z vstopom MOM v lastništvo gostilne Pri treh ribnikih tehnično to ne bi smela biti težava. Mestni park bi dobil atrakcijo, ki bi meščane dodatno spodbudila na sprehod k Trem ribnikom, otrokom pa ponudila obilo zabave. Turisti bi zagotovo želeli doživeti romantiko veslanja, z izkušnjo in brošurico pa bi dodatno promovirali Maribor. Torej, Maribor bi z lesenimi tradicionalnimi čolni dobil atraktivno zgodbo in doživetje za meščane in dodano vrednost turistične ponudbe.