CONSUL

ŽIVA KNJIGA MARIBORA

10. 11. 2020  –  Območje 4
Živa knjiga
Živa knjiga

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

IZZIV: Zaščita in oživitev arhitekturne kulturne dediščine, ki bi jo povezali z rdečo nitjo pod skupnim naslovom Živa knjiga Maribora.

Gre za arhitekturne objekte, ki pričajo žive zgodbe našega mesta, ki jih ne bi smeli pozabiti (primer Nikola Tesla v Mariboru), ali pa imajo zaradi svoje arhitekturne mojstrovine poseben status, za katerega niti ne vemo (primer Metuljčkov na Pobrežju). Ker ne poznamo njihove vrednosti, jih posledično puščamo propadati (primer Studenška brv na Lentu, ki je leta 2008 prejela mednarodno nagrado Footbridge Award 2008 za najboljši novi most za pešce, danes pa žalostno propada), ali pa jih degradiramo s posegi, ki jih ne bi smeli izvajati.

PRIMER: takšen primer sta blokovska dvojčka na Greenwichu, imenovana "Metuljček". Da imata objekta status arhitekturne kulturne dediščine 20. stoletja izjemnega pomena in sta vpisana v Register kulturne dediščine RS pod svojo evidenčno številko, smo izvedeli šele ob pravnem zapletu, ki je nastal, ko smo želeli narediti izolacijo bloka. Zaplet se je vlekel nekaj let. Do tega trenutka nihče od etažnih lastnikov ni vedel, da imata zgradbi poseben status.

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Rezultat nevednosti je bil ta, da so bili na objektu Cesta XIV. divizije 11 narejeni posegi, ki jih po Zakonu o varstvu kulturne dediščine ne bi smelo biti. 

PREDLOG: Ob teh objektih ali na njih bi naredili table z napisi.

Moj predlog so table, ki bi vsebovale vse ključne podatke o objektu: arhitekt, leto izgradnje, ... in kratko zgodbo. V primeru Metuljčkov obrazložitev, zakaj imata objekta poseben status. 

Moja vizija je, da bi projekt razširili na celotno MOM. Ti objekti bi se povezali z rdečo nitjo kot strani ali poglavja v Živi knjigi Maribora (zgodbe na tablah je treba prebrati).

 

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Izvedbo vidim na naslednji način:

Faza 1: predlog vsebinsko dodelati z Zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) in prevod v angleščino in nemščino

V primeru, da bi se projekt izvajal na celotnem območju MOM, bi povabili občane k zbiranju tovrstnih zgodb in informacij ter jih na ta način aktivno vključili v projekt. Za začetek pa bi uporabili bazo ZVKD.

Faza 2: V sodelovanju z arhitektom - oblikovalcem sledi izdelava logotipa Živa knjiga Maribora in izdelava načrta za table: velikost, material, zaščita pred vremenskimi vplivi in vandalizmom, način postavitve.

Pri oceni vrednosti sem pridobila podatke za table, ki stojijo na naravovarstvenem območju v Stražunskem gozdu in Krajinskem parku Mariborsko jezero. Tabla z merami 80 cm višine in 140 cm širine je pričvrščena na dva lesena kola višine cca 200 cm, ki sta sidrana v beton. Za izdelavo naravovarstvenih tabel obstaja tudi poseben pravilnik, ki določa oblikovanje, materiale in montažo. Podatke o ceni sem dobila na Skupni občinski upravi Maribor, skupna služba za varstvo okolja. Nekaj podobnega lahko naredimo tudi v primeru arhitekturne kulturne dediščine.

Faza 3: Fizična izvedba - izdelava in postavitev tabel

OPOMBA: V primeru, da bi se projekt izvajal za celotno MOM, bi se formirala delovna skupina (2-3 člani), ki bi peljala projekt. V tem primeru bi projekt imel več faz, med drugim marketinško promocijo in implementacijo v turizem. Prijavili bi se tudi na razpis za evropska sredstva.

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Projekt bi se za začetek izpeljal na obeh Metuljčkih na Greenwichu - Pobrežje: Cesta XIV. divizije 11 in Fluksova 4.

Na internetu že obstaja zapis o Metuljčkih:

http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/metuljcek

Moja vizija je, da bi se projekt Živa knjiga Maribora izvajal na celotnem območju MOM.

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

Učinki, spremembe in izboljšave zadevajo več področij:

1 V konkretnem primeru Metuljčkov bi stanovalci v teh objektih dobili do zgradbe bolj oseben (čustven) odnos in bi se posledično bolj odgovorno obnašali do skupne lastnine. To so sicer predvidevanja, pa vendarle. Pljuvanje po stopnišču, mazanje sveže popleskanih zidov in povzročanje škode na objektu je znak neodnosa do zgradbe, ki je dom 52 etažnih lastnikov enega bloka. Dobro vidno obeleženje objektov s tablami, ki bodo poudarjale pomembnost objektov, je eden od načinov, kako pristopiti k tej problematiki. Nepremičnina bi tako dobila večjo tržno in emocionalno vrednost.

2 Če princip označevanja objektov, ki pričujejo žive zgodbe, prenesemo na  celotno MOM, bi prebivalci, ki že leta resignirano opazujejo propadanje mesta, začutili večjo povezanost in pripadnost svojemu mestu. Preteklost bi se prepletla s sedanjostjo in postala del nje. Ljudje bi se začeli zavedati, da so tudi sami del Žive knjige Maribora. Ob ustrezni promociji, po vzoru projekta "unikatnih klopi", bi posamični projekti dobili še večji učinek.

3 Vsi ti učinki bi se nato prelili na področje turizma. Obiskovalci bi se lahko s priročno zloženko - vodnikom (zemljevid z oznakami, kje se nahajajo objekti) sprehodili po mestu in sami odkrivali znamenitosti. Še bolj sodoben pristop pa bi bila mobilna aplikacija, ki bi si jo turisti in domačini brezplačmno naložili na telefon in z njeno pomočjo odkrivali Maribor. Koncept Živa knjiga Maribora je lahko dober pripomoček tudi za turistične vodnike in šolarje. Lahko bi ga povezali tudi s projektom Mladi za Maribor in bi mladi raziskovalci odkrivali nove-stare zgodbe mesta. Živo knjigo Maribora beremo tako, da se sprehajamo po mestu in prebiramo njegove zgodbe, katerih del smo zdaj mi sami.   

4 Podoben princip, ki je v tem predlogu vezan na arhitekturno objekte, njihovo zgodovino in zgodbe, bi lahko razširili še na druga področja, ki predstavljajo zanimivo zgodovino mesta in jih povezali v celoto Žive knjige Maribora.

Zbrane primere bi nato objavili v digitalni Živi knjigi Maribora, jo doplnjevali in tako ohranjali živo.